Notice: Function _load_textdomain_just_in_time was called incorrectly. Translation loading for the astra-addon domain was triggered too early. This is usually an indicator for some code in the plugin or theme running too early. Translations should be loaded at the init action or later. Please see Debugging in WordPress for more information. (This message was added in version 6.7.0.) in /var/www/vhosts/babpeleti.com/httpdocs/wp-includes/functions.php on line 6114

Notice: Funkcija _load_textdomain_just_in_time je bila klicana nepravilno. Translation loading for the astra domain was triggered too early. This is usually an indicator for some code in the plugin or theme running too early. Translations should be loaded at the init action or later. Za več podrobnosti si oglejte razhroščevanje v WordPressu. (To sporočilo je bilo dodano v izdaji 6.7.0.) in /var/www/vhosts/babpeleti.com/httpdocs/wp-includes/functions.php on line 6114
Osnove o peletih – BAB Peleti

Osnove o peletih

Nekaj osnov – morda niste vedeli:

Prodajamo tri vrste pelet, ki jih ločimo po kvaliteti in ceni:

Avstrijski in skandinavski peleti

Po sestavi in kvaliteti nekako najboljši peleti so tako imenovani avstrijski in skandinavski peleti. K stalni in enakomerni kakovosti proizvajalce zavezujejo standardi (npr.: EN plus, EN 14961-2) in stalne zunanje kontrole. Peleti so dejansko stranski produkt lesne industrije.

Peleti izdelani iz 75% lesa smreke

Po sestavi srednje kvalitete so peleti izdelani cca 75% iz lesa smreke, ostalo pa iz drugih vrst lesa, ki so najbližji proizvajalcu, npr. bukev, javor, jelka, breza, idr. Namenjeni so hišnim pečem – gospodinjstvom.

Industrijski peleti

Po sestavi so najslabši, cenovno pa najugodnejši (v Sloveniji cca 200,00 €/t). Narejeni so iz raznovrstnega lesa, koruze, žita, idr. Namenjeni so pečem nad 1 MW. 

Kakovost 1
Kakovost 2
Kakovost 3

Več informacij o peletih izdelanih iz 75% lesa smreke

Ta vrsta pelet se večinoma proizvaja iz starih palet, ostankov lesa in stranskih koncev hlodovine – krajnikov, na katerih je lubje.

V lubje se med spravilom lesa iz gozda običajno zagozdi še droben pesek, zemlja, prah, ipd. To so poglavitni krivci (ne edini) za nastanek žlindre pri gorenju pelet. Ves ta material se zdrobi v sekance, ki se deponirajo na večinoma odprtih, nepokritih prostorih. Kasneje jih z nakladači sipajo v stroj za izdelavo pelet. Stroji sekance še dodatno drobijo, material gre skozi sušilno komoro (90 – 110°C) in se polžasto stiska v pelet. To pa je druga past za slabo gorenje oz. žlindro. V jesenskem in zimskem času so sekanci na deponiji prevlažni (dež, megla, sneg), lastniki proizvodnje pa zaradi večje prodaje sušilne komore nastavijo tudi do 160°C in tako povečajo proizvodnjo. Posledično je pelet na zunanji strani suh, notri pa prevlažen in v gorilniku nastaja poc – žlindra. Ravno ta zunanja navidezna kvaliteta pa zavaja dobronamerne trgovce, ki tako velikokrat nehote in nevede prodajo slabe pelete. Kvaliteta se stalno spreminja glede na vhodno kvaliteto lesa (debeli krajniki, veje, lubadar, idr.)Povzamemo lahko, da v peletih, kjer je prisotno lubje in drevesna smola obstaja velika verjetnost, da pride do žlindre.

Več informacij o avstrijskih in skandinavskih peletih

Na žagi se hlodovina olupi in grobo razžaga, les pa nadaljuje v sušilnice. Ko ima primerno suhost oziroma vlago, ga razrežejo v elemente (npr.: ladijski pod, parket, okenski okvirji, idr.). Med tem žaganjem žagovino odsesavajo v silose in jo kasneje stiskajo v pelete. Ker celo leto žagajo suh les, so tudi peleti stalno enake kvalitete. Pomembno pa je, da jih stiskajo z veliko močjo (npr.: 300 t »veliki proizvajalci«), da se med transportom in spravilom čim manj drobijo v prah.